Vinska klet Bajnof

Vinska klet Bajnof

cvelbarbro

Lega

Na osončenih legah Trške gore, prelestne vinske gorice, ki se pne nad Krko blizu Novega mesta, na vrhu katere od leta 1620 v senci stoletnih lip stoji božjepotna cerkev Device Marije, na 8 hektarjih vinogradov s sodobno vinogradniško opremo in na okolju prijazen način pridelujemo kakovostno in zdravstveno neoporečno grozdje.

209_0993

162_6248

Pridelava vina

Tehnologija predelave grozdja in donegovanje mošta v vino sledi novim zahtevam stroke in željam potrošnikov. Tako naša vina vedno sledijo sodobnim trendom.

170_7077

Dosledno tudi upoštevamo zapoved, da se da le iz zdravega in dozorelega grozdja pridelati dobro vino.

170_7085

171_7104

Vinska klet Bajnof

Zmogljivost Vinske kleti Bajnof je 240.000 litrov, in to v cisternah iz nerjavne pločevine in hrastovih sodih.

172_7265

Imamo sodobno polnilno linijo, primerne skladiščne prostore in priročen enološki laboratorij. Ob trgatvi lahko prevzamemo do 50.000 kg grozdja dnevno.

172_7237

Vina Vinske kleti Bajnof

Na Bajnofu pridelujemo pestro paleto vin. Seveda je naše prvo vino cviček.

171_7132

Njemu pa delajo družbo žametna (cvičkova) in trškogorska penina (pridelani po klasični metodi sekundarnega vrenja v steklenici); modra frankinja, ki jo v najboljši letinah zorimo tudi v svežih ožganih hrastovih sodih (barik); od belih vin pa trškogorsko belo (zvrst iz šardoneja, kernerja, sivega pinota in laškega rizlinga), laški rizling, kerner in predikatna vina sorte šardone in sovinjon.

171_7117

Zgodovina

sticna1 copy

Cistercijanski samostan v Stični, ki je začel delovati leta 1136, je kmalu postal ne le versko, ampak tudi gospodarsko in kulturno središče Dolenjske. Hitro je pridobival novo posest in tako so v njihovo last prišli tudi vinogradi na Trški gori v bližini poznejšega Novega mesta, naselbine v okljuku Krke, ki je mestne pravice dobilo leta 1365. Kdaj natančno so stiški menihi v vznožju vinorodne Trške gore pozidali svoj vinski dvorec – Weinhof, se ne ve. Verjetno je na tem mestu v prvotni podobi stal že leta 1274, stiški upravniki na Bajnofu pa se prvič omenjajo leta 1323.Kakorkoli že, stiški Weinhof pod Trško goro so ljudje podomačili v Bajnof in to je kot slovensko ime za Weinhof v znameniti Slavi vojvodine Kranjske iz leta 1689 zapisal tudi Valvasor, ki pravi, da graščina “stoji na dobrem in rodovitnem kraju pod nedopovedljivo velikimi vinskimi griči, ki v tem okolišu dajejo najboljši cviček”.Stiški so na Bajnofu uredili največjo in po tedanjih merilih najboljšo vinsko klet na Dolenjskem. Bajnofški so ves čas skrbeli tudi za napredek kmetijstva v teh krajih, še posebej vinogradništva in vinarstva in na Bajnofu so se stoletja šolali in izpopolnjevali najboljši dolenjski vinogradniki.

V času jožefinskih reform, je bil stiški samostan leta 1784 razpuščen in Bajnof je prešel v državno last. Leta 1822 ga je na dražbi za 32.000 goldinarjev kupil novomeški trgovec, medičar, svečar in slaščičar Franc Germ, ki je s trgovanjem med francosko okupacijo zelo bogatel. V lasti rodbine Germ je Bajnof ostal do druge svetovne vojne, ko ga njegov zadnji lastnik, Francev pravnuk Robert, prepustil italijanski družbi Emona in se izselil. Partizani so dvorec o kresu leta 1942 zažgali, po vojni so ga do tal podrli, gradivo pa uporabili za nasutje ceste proti Mačkovcu.

Na Bajnofu so ostali le grajski hlevi, v katerih je tovarna zdravil Krka pred 30 leti uredila sodobno vinsko klet, ki jo je od začetka vodil Lojze Cvelbar. Kasneje je Cvelbar vzel klet in pripadajoče vinograde ne Trški gori v najem, po njegovi prezgodnji smrti leta 2002 pa sta gospodarstvo na Bajnofu prevzela njegova sinova Marko in Rok.

sticna2 copyV letu 2004 sta stari najemnik, Vinogradništvo Cvelbar in knjižni lastnik nepremičnin, Srednja kmetijska šola Grm, sklenila sporazum o dolgoročnem sodelovanju, ki zagotavlja nadaljnji razvoj Vinske kleti Bajnof, bližnji kmetijski šoli pa omogoča izvajanje sodobne vinogradniške in kletarske prakse. In tako se na najlepši način nadaljuje plemenita stoletna tradicija Bajnofa, vinskega dvora pod Trško goro. Lojze Cvelbar, ustanovni član Konzorcija pridelovalcev cvička, ima veliko zaslug, da si je cviček spet pridobil po nemarnosti zapravljeno ime in čast in da je danes eno najbolj cenjenih slovenskih vin. Njegovo delo uspešno nadaljujeta njegova sinova.